O katedri

 

Poslanstvo katedre

Kot del Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL katedra sledi njenemu temeljnemu poslanstvu, ki je dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje. Poleg izobraževalnega dela sestavljata delo katedre tudi raziskovalno in strokovno delo na treh področjih, ki se skrivajo že v imenu katedre: kartografija, fotogrametrija in daljinsko zaznavanje.

Leta 2013 smo pridobili terestrični laserski skener. Več o tem...

Leta 2016 smo pridobili daljinsko vodeni zrakoplov, ki smo ga leta 2018 nadgradili, istega leta pa povečali floto. Več o tem...

Leta 2018 smo naredili peskovnik z obogateno resničnostjo (angl. Augmented Reality Sandbox). Več o tem...

 kkfdz 2018

Člani katedre

doc. dr. Dušan Petrovič (predstojnik katedre)

doc. dr. Mojca Kosmatin Fras (namestnica predstojnika katedre)

asist. dr. Dejan Grigillo

asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski

 kkfdz2

Ostali sodelavci

asist. Tilen Urbančič

Janez Goršič

 

 

 

Zgodovina in razvoj katedre

Konec 80. let prejšnjega stoletja so bili na takratni Katedri za fotogrametrijo, kartografijo in fotointerpretacijo redno zaposleni učitelji izr. prof. dr. Peter Šivic, izr. prof. dr. Branko Janez Rojc in izr. prof. dr. Jure Beseničar, višji predavatelj mag. Matjaž Hribar, asistenti Zmago Fras, Janez Oven in Matej Maligoj ter raziskovalci stažisti Samo Drobne, Tomaž Gvozdanović, Mateja Rihtaršič in Aleš Šuntar. Navedeni pedagogi so poleg področij, s katerimi se je ukvarjala katedra, pokrivali še področja zemljiškega katastra, avtomatske obdelave podatkov, agrarnih operacij in izravnalnega računa. Pri izvedbi pouka so bili kot zunanji sodelavci udeleženi tudi nekateri strokovnjaki iz prakse - Dušan Mravlje, Miroslav Črnivec ml., Miroslav Logar, Jurij Hudnik, Ana Kokalj in mag. Marija Lukačič. Katedra je imela tudi dva laboranta in fotografa.

V tem obdobju je bila gonilna sila razvoja na katedri mlada skupina asistentov in raziskovalcev stažistov. S strokovnim in raziskovalnim delom ter v sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo UL FGG ter Geodetskim zavodom Slovenije so v tedanjo slovensko geodezijo pripeljali povsem nova področja (digitalizacija načrtov na podlagi rastrskih slik, uvedba digitalne fotogrametrije in izdelava digitalnega ortofota, promocija in operacionalizacija GIS), ki so bila takrat šele v povojih tudi v drugih, bolj razvitih okoljih. Skupina se je tudi zavzemala za povezovanje akademskega dela z gospodarstvom. Na področju fotogrametrije so bili vzpostavljeni stiki s Tehnično univerzo (TUW) na Dunaju (prof. Karl Kraus in prof. Peter Waldhausel). Ti so se še poglobili s sodelovanjem pri projektu Pentagonala, ki ga je vodil Inštitut za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje TU Dunaj. Sodelavci katedre so tako pridobivali najnovejša fotogrametrična znanja, programsko opremo s področja aerotriangulacije (PP Orient) in digitalnega modela reliefa (PP SCOP) ter vzpostavili zelo dobro znanstveno in strokovno sodelovanje. To je omogočilo sodelovanje študentov naše fakultete na dodiplomskem in podiplomskem študiju' na TU Dunaj. Člani katedre pa v tem obdobju niso črpali znanja samo iz tujine, ampak so razvijali tudi lastne rešitve. Na področju digitalizacije načrtov na podlagi rastrskih slik so razvili uporabne metode pretvorbe klasičnih grafičnih (CAD) rešitev na področju zemljiškega katastra v celovite GIS-rešitve, pri čemer so uporabili takratne najsodobnejše tehnike in metode zajema podatkov (med drugim v plodnem sodelovanju s podjetjem Moritz iz Beljaka). Takrat je nastala tudi prva tematska številka Geodetskega vestnika na temo digitalna fotogrametrija, v kateri so poleg članov katedre s prispevki sodelovali prof. Branko Makarovič iz ITC Enschede, dr. Zoran Stančič in Mojca Kosmatin Fras.

Na pedagoškem področju je ekipa poskušala zapolniti vrzel, ki je nastala po obdobju prof. Ivana Čučka. V predavanja je začela vključevati vse izsledke in rezultate svojega raziskovalno-razvojnega dela. Takrat je nastal prvi interni učbenik s področja izdelave digitalnega modela reliefa (DMR). Znanja s področja GIS so prenašali prek tečajev tudi na zaposlene v geodetski operativi.

Do začetka leta 1993 je večina članov katedre zaradi nestrinjanja glede povezave akademskega dela in poslovnih dejavnosti na gospodarskem področju zapustila fakulteto: konec leta 1994 je izmed nekdanjih članov na katedri ostal le izr. prof. dr. Branko Janez Rojc. Poleg njega je bil na katedri zaposlen še Dejan Grigillo, ki se je kot laborant zaposlil tega leta. S tem je prenehalo vse strokovno in raziskovalno delo na katedri, saj je prof. Rojc kot edini na UL FGG polno zaposleni pedagog svoje raziskovalno in strokovno delo opravljal na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo UL FGG, kjer je kot sodelavec s krajšim delovnim časom vodil Oddelek za kartografijo. Pedagoško delo so večinoma izvajali zunanji sodelavci, zaposleni s krajšim delovnim časom ali pogodbeno - dr. Miroslav Peterca, mag. Dalibor Radovan, Ana Kokalj in Dušan Petrovič za področje kartografije, prof. dr. Teodor Fiedler iz Zagreba, mag. Vasja Bric, Mojca Kosmatin Fras in Zvonimir Gorjup, ki ga je nadomestila mag. Katja Oven, za področje fotogrametrije ter dr. Zoran Stančič in Andrej Bilc za področje daljinskega zaznavanja in fotointerpretacije.

V drugi polovici 90. let sejev okviru prenove študijev geodezije (projekt Tempus) katedra preimenovala v Katedro za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje in kljub naslanjanju pretežno na zunanje izvajalce ohranila dotedanji delež učnih vsebin v študijskih programih.

Leta 2002 se je na KKFDZ s polnim delovnim časom zaposlil doc. dr. Dušan Petrovič kot učitelj za področje kartografije, po letu 2005 in odhodu izr. prof. dr. Branka Janeza Rojca v pokoj je prevzel tudi vodenje katedre. Leta 2003 se je katedri s polnim delovnim časom priključila doc. dr. Mojca Kosmatin Fras na mestu učitelja za področje fotogrametrije. Dejan Grigillo je leta 2000 napredoval v asistenta za področji fotogrametrije in daljinskega zaznavanja. Sodelovanje z večino zunanjih izvajalcev se je prekinilo, ostala sta viš. pred. mag. Dalibor Radovan za področje kartografije in izr. prof. dr. Krištof Oštir za področje daljinskega zaznavanja. Do leta 2008 so izvajali vaje iz kartografije še strokovnjaki iz prakse - Ana Kokalj z Ministrstva za obrambo in Marjana Duhovnik z Geodetske uprave; z Geodetskega inštituta Slovenije pa so prihajali Primož Kete, Anita Ipša in Vesna Dežman Kete. Leta 2008 je bil na mesto asistenta za kartografijo nastavljen asist. mag. Klemen Kozmus Trajkovski. V letu 2009 sta se katedri pridružila doc. dr. Tomaž Podobnikar za tri leta s skrajšanim delovnim časom ter mlada raziskovalka Anja Vrečko. Še leto kasneje se je na projektu kot raziskovalec zaposlil asist. Matevž Domajnko, katedra po je dolgih letih spet pridobila tehničnega sodelavca s polovično obremenitvijo, Janeza Goršiča. V raziskovalnih in strokovnih nalogah pri katedri pa aktivno sodeluje tudi asist. Tilen Urbančič.

2019 UL FGG KKFDZ
Powered by Joomla 1.7 Templates